Zemljevid strani
Kontakt 
Župnijska cerkev sv. Vida stoji v središču vaškega jedra. Kdaj je bila prvotna cerkev sezidana, še ni ugotovljeno. Po najstarejših omembah kraja bi lahko sodili, da je cerkev zagotovo stala v 13. stoletju, morebiti pa celo že prej. Iz arhivske listine je razvidno, da so bili leta 1481 ponovno posvečeni trije oltarji, ki so jih oskrunili Turki. Gotska cerkev je bila obrnjena proti vzhodu in bistveno manjša od današnje.
Od prvotne cerkve je ostal zgolj prezbiterij, ki je po kasnejši prezidavi cerkve postal stranska kapela in danes predstavlja bogato kulturno dediščino slovenske sakralne umetnosti. V 17. stoletju so cerkev prezidali in jo obrnili v osi sever-jug. Na prezidavo opozarjata letnici 1671 in 1685 na stranskem in glavnem vhodu. Arhivska listina izpričuje, da je bila leta 1699 cerkev znova posvečena.
Že samo poimenovanje Podbrje izraža lego te cerkve, ki leži “pod brdi”. Domačini ji pravimo “pri sv. Roku”. Razlaga za tako poimenovanje se skriva v predhodnici obstoječe cerkve, ki je bila zagotovo manjša in najverjetneje posvečena sv. Roku, zavetniku pred kužnimi boleznimi. Zgrajena je bila na prehodu v 16. stoletje. To dokazujeta arhivska listina z letnico 1503, in letnica 1502 na enem izmed sklepnikov v prezbiteriju cerkve.
Cerkev je na zunaj preprosta, ima značilno kraško arhitekturo, ki jo zaznamuje podolgovat tloris s tristrano zaključenim prezbiterijem in zvonikom na preslico. Cerkev nosi dvokapno streho, pokrito s “škrlami”, ki ji dajejo pravi primorski značaj. Vhodni portal je poznorenesančni, nad njim je rozeta podobna tisti na pročelju župnijske cerkve sv. Vida.
V južno pobočje Nanosa (Gore) med Porečami in Vipavo je vtkana podružna cerkvica sv. Miklavža, ki leži na nadmorski višini 443 m. Prve omembe cerkve segajo v začetek 17. stoletja, kar sklepamo iz letnice 1608, vklesane na poznogotskem kamnitem vhodnem portalu. Arhivska listina, izpričuje, da je bila cerkev z oltarjem posvečena leta 1699.
Cerkev sv. Miklavža je bila v svoji več kot 300-letni zgodovini velikokrat izpostavljena tatvinam, razdejanjem in postopnemu propadanju, kar se je zlasti dogajalo med drugo svetovno vojno in tudi po njej, ko je bila izpostavljena obstreljevanju nekdanje jugoslovanske vojske z bližnjega strelišča v Mlakah.
Cerkev Sv. Hieronima je najbolj oddaljena podružnica šembijske župnije. Leži na vzhodnem pobočju Nanosa, pod Grmado, na nadmorski višini 1018 m. Zaradi svoje lege je lepo vidna daleč po Vipavskem, Krasu in tudi z morja. 
V zvezi z njenim nastankom so se ohranile različne zgodbe in legende. Ena izmed teh je, da je na Nanosu, kjer danes stoji cerkev, v borni koči bival puščavnik Hieronim. K njemu se je po nasvete zatekalo obubožano ljudstvo, ki se je Hieronimu oddolževalo s hrano in najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami. Hieronim pa je v zameno svojo hvaležnost izkazoval s tem, da je zanetil kres na Grmadi, kadar se je bližala huda nevihta. V zahvalo naj bi mu pod Grmado ljudstvo postavilo cerkev.
Cerkev sv. Trojice stoji na vzpetini nad vasjo Orehovica na nadmorski višini 392 metrov. S kakšnim namenom je bila zgrajena, ni znano, ugiba se, da so jo morda dali postaviti okoliški vinogradniki, ki so imeli v neposredni bližini cerkve in v dolini potoka Pasji rep svoje vinograde.
Arhivska listina izpričuje, da je bila cerkev posvečena leta 1642. Ob posvetitvi so bile v oltar vzidane starejše relikvije prejšnje cerkve, iz česar je moč sklepati, da je cerkev na tem mestu stala že prej. Njen zgodnejši obstoj nam izpričuje tudi napis v arhivski listini iz leta 1466, kjer so podatki o vinogradniških posestih kartuzije Bistra v Pasjem repu pri cerkvi sv. Trojice.
Janko Premrl - Vojko
Janko Premrl, Stankov nečak, je bil rojen 29. februarja 1920. Mladost je preživljal doma in se kot mlad ukaželjen mladenič izobraževal v domači osnovni šoli ter kasneje na trgovski šoli v Gorici in rimski dopisni šoli. Že kot šolar se je upiral italijanski fašistični oblasti. Veliko se je učil sam, predvsem jezike, matematiko, zanimala pa ga je tudi astronomija.
Več
