Krajevna skupnost Podnanos, KD MePZ Stanko Premrl Podnanos in Turistično društvo Podnanos so v počastitev slovenskega kulturnega praznika – Prešernovega dne v dneh od 5. do 8. februarja 2016 organizirali več prireditev.
UVODNE MISLI OB ZAČETKU TEDNA KULTURE
V petek, 5. 2. 2016, se je v Podnanosu, rojstnem kraju slovenske himne, začela tradicionalna prireditev Teden kulture. V teh dneh se še posebej spominjamo Vertovca, Prešerna in Premrla. Vsi trije kulturni velikani so s krajem neločljivo povezani v zgodbi o nastanku slovenske himne. Na nek skrivnosten način jih je združila vizija o kulturi, napredku, svobodi, humanosti in domoljubnosti – le da je vsak od teh treh velikih mož za izraz te vizije uporabil drugačno izrazno sredstvo: eden znanje o trti, drugi znanje o jeziku in tretji znanje o melodiji. Vse to je še danes ujeto v vipavsko dušo.
VIPAVSKA DUŠA
Tam, kjer Močilnik riše dno doline
in Pasji rep zapoje čez nižino,
nebo dobrika trtam se s sinjino,
a burja biča jih do bolečine.
Upornost burje in napev miline
vipavski duši dala sta globino.
Ker trpka je in sladka kakor vino,
ta dvojnost duše nikdar ne premine.
Marsikateri sod se je odprl,
da bi zdravljica lepšala nam dneve,
na zdravje vsem, ki čas jih ni prezrl.
Kdor ljubi trto, jezik in napeve
kot Vertovec, Prešeren in Premrl,
v vipavski duši našel bo odmeve.
Tekst in fotografije: Alenka Skupek
Na fotografijah: Pogled na Premrlovo rojstno hišo
Petek, 5. 2. 2016
TEDEN KULTURE V PODNANOSU URADNO ODPRT S PREDSTAVITVIJO ROMANA TEJE ROSA »SKRIVNOST ZAJČEVE GRAŠČINE«
Kot je mogoče prebrati z letakov, ki so vabili na otvoritev Tedna kulture v Podnanosu, je bila v organizaciji KS Podnanos ob 19. uri v dvorani kulturnega doma uradno odprta letošnja, sicer že tradicionalna večdnevna krajevna kulturna prireditev v okviru počastitve Slovenskega kulturnega praznika – Prešernovega dne. Glavna gostja uvodne prireditve je bila Teja Rosa, komaj 22 – letna študentka Veterinarske fakultete v Ljubljani, sicer pa domačinka, širši javnosti poznana že po leta 2011 izdanem knjižnem prvencu Poslednji izbranec. Na tokratnem kulturnem dogodku je publiki predstavila svoj drugi roman z naslovom Skrivnost Zajčeve graščine. Knjiga je izšla pri založbi Hart, gospa Maja Jug Hartman z imenovane založbe pa je v prijetnem in sproščenem vzdušju tudi vodila razgovor z avtorico romana. Kulturni dogodek so z odličnimi priredbami skladb in s svojevrstno interpretacijo popestrile pevke Kulturnega društva ELUM iz Postojne. Odlomke iz romana je prebirala avtoričina sestra Tjaša. Vsebina romana naj ostane skrivnost, ki naj jo bralci odkrijejo sami. Knjige ne bodo mogli izpustiti iz rok, saj gre za izredno zanimiv mladinski roman, ki je »pustolovski, kriminalen, pa tudi misteriozen«. Kot njena nekdanja osnovnošolska učiteljica, ki sem Tejo uvajala v prve spretnosti branja in opismenjevanja, se veselim njenih uspešnih literarnih korakov in ji iskreno čestitam ob izidu nove knjige. Vsem organizatorjem in akterjem kulturnega dogodka (KS Podnanos, ge. Maji Jug Hartman in vokalni skupini ELUM) prisrčna hvala za prijetno kulturno doživetje. Teji Rosa pa ob čestitkah kličem: »Srečno in pogumno novim literarnim presenečenjem naproti!«
Tekst in fotografije: Alenka Skupek
Na fotografijah: Utrinki s predstavitve romana
Sobota, 6. 2. 2016
Z VERTOVCEM V ROJSTNI KRAJ SLOVENSKE HIMNE
Ob 13. tradicionalnem pohodu »Z Vertovcem v rojstni kraj slovenske himne«, ki ga je Turistično društvo Podnanos v sklopu praznovanja Tedna kulture organiziralo v soboto, 6. 2. 2016, se ne morem izogniti razmišljanju o Matiju Vertovcu in o njegovem doprinosu h kulturi kraja in naroda, saj je poleg duhovniškega poklica opravljal še poslanstvo “poljudnoznanstvenega pisca in učitelja vipavskih vinogradnikov”. Pa še marsikaj bi lahko uvrstili na seznam njegovih nepozabnih del! Hvala vsem pohodnikom, ki ste na ta način počastili spomin na Vertovca in na njegovo povezavo z nastankom slovenske himne!
VIPAVSKA TRTA
Kjer burja dušo v diamant obrusi
in sonce zemljo z božanjem ogreva,
na toplih prsih trte dozoreva
sladkost, ki vabi s polnimi okusi.
Ko sončno in vetrovno stran izkusi,
vipavska trta pristnost izžareva,
v toplini sonca moč vetrov odmeva
in v vinu se spojijo priokusi.
A vitez vina ustvaril je pravilo:
da bi opoj ne iztekel se v grenčino,
kultura pitja pravo je merilo!
Ko žlahtnost bo zlatila steklenino,
iz polnih čaš bo steklo izročilo,
ki ceni znanje, trud in zapuščino.
Tekst in fotografija: Alenka Skupek
Na fotografiji: Pogled skozi kamnite ostanke zidu – simbolna povezava med preteklostjo in prihodnostjo
Nedelja, 7. 2. 2016
NITI SLABO VREME NI PREPREČILO OBIČAJA »PETJE NA VASI«
V sklopu Tedna kulture v Podnanosu na predvečer slovenskega kulturnega praznika – Prešernovega dne že vrsto let poteka svojevrsten običaj »Petje na vasi«. Tradicije v preteklih letih nista prekinila niti zimski mraz, niti ledena burja. Pevcem »Moškega pevskega zbora Matija Vertovec« iz Podnanosa tudi letos niti deževno vreme ni preprečilo izvedbe lepega in edinstvenega pevskega običaja, s katerim so obeležili kulturni praznik. Pesem je ob 16. 00 zadonela najprej v Podragi na mostu, ob 17. uri pa pred kulturnim domom v Podnanosu, od koder so tudi fotografski utrinki. Malo pred 18. uro se je petje oglasilo še na Lozicah pod lipo, ob 19. 00 se je nadaljevalo v Orehovici pod murvo, zaključilo pa se je ob 20. uri v Hraščah pri balinišču. Hvala pevcem »MoPZ Matija Vertovec« in njihovemu zborovodji, g. Petru Vidrihu, za vzdrževanje tega prelepega običaja!
Tekst in fotografije: Alenka Skupek
Na fotografijah: MoPZ Matija Vertovec Podnanos
Nedelja, 7. 2. 2016
PREDSTAVITEV HERALDIKE – VEDE O GRBOSLOVJU IN ZASTAVOSLOVJU
Takoj po končanem “Petju na vasi” je Krajevna skupnost Podnanos v kulturnem domu organizirala predstavitev z naslovom “Heraldika – veda o grboslovju in zastavoslovju”. Predaval je g. Herko Saksida, heraldik, zgodovinar in višji kustos iz Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, ki je v Podnanosu poznan tudi kot avtor krajevnega grba.
KS Podnanos je vabila prebivalce na predavanje z letakom, kjer je bilo mogoče prebrati: “Heraldika ali grboslovje je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje grbe. Vsa vedenja in znanja, ki jih obsega heraldika, zaradi svoje obširnosti tvorijo posebno umetnostno zgodovinsko vedo. Začetek grboslovja postavljamo v sredino 12. stoletja (približno v leto 1150, v čas križarskih vojn), ko se je začel uveljavljati srednjeveški družbeni red – fevdalizem. Zaradi obilice simbolike, ki se pojavlja v grbih, je grboslovje v tesni prepletenosti z rodoslovjem (genealogija), družboslovjem (sociologija), umetnostno zgodovino, orožarsko, socialno, politično, gospodarsko, cerkveno in še kakšno zgodovino.”
Alenka Skupek, povzeto po viru: Vabilo KS Podnanos
Ponedeljek, 8. 2. 2016
»TEDEN KULTURE« V PODNANOSU ZAKLJUČEN Z VELIČASTNIM KONCERTOM MePZ Stanko Premrl Podnanos
Letošnji Teden kulture v Podnanosu je bil v kulturnem domu zaključen z veličastnim koncertom MePZ Stanko Premrl Podnanos, ki ga vodi zborovodkinja ga. Vida Fabčič, vlogo korepetitorke oziroma spremljevalne pianistke pa je tudi tokrat prevzela prof. Anja Jurca. Že uvod je bil nekaj posebnega – koncert je s solističnimi zvoki trobente začel Klemen Rosa. Zvokom trobente, ki so izzveneli v državno himno, so se pridružili otroški glasovi OPZ Stanko Premrl Podnanos in glasovi Mešanega pevskega zbora. Z nastopajočimi so državno himno peli skoraj vsi obiskovalci prireditve. V nadaljnjem programu so najmlajši pevci popestrili petje z izraznimi gibi in z dramatizacijo Prešernovega Povodnega moža. Sicer pa je bil celoten prvi del programa prepreden z recitacijami Prešernovih pesmi. V drugem delu programa se je s čudovitim večglasnim petjem in s solističnimi vložki predstavil najprej dekliški del zbora MePZ Stanko Premrl Podnanos, nato pa so se dekliškim glasovom na odru pridružili še fantovski. Celoten koncert, namenjen praznovanju slovenskega kulturnega praznika, je bil resnično vreden imena, po katerem se zbor imenuje, in imena praznika, kateremu je bil posvečen! Saj v Podnanosu, rojstnem kraju slovenske himne,
ŠE KAMEN POJE…
Kjer skalnat rob razjedene planote
večer obšije s svilnato borduro
in mrak potone v pozno nočno uro,
iz kamna vzcvetijo anekdote.
Kje so doma čuvarji pevske dote?
Kdo ostre kamne gladi s partituro?
Nad brezni, jamami in pusto turo
leži skrivnost. Le burja dviga note.
Ko zaigrajo vetrne piščali,
od skal podedovan značaj čvrstine
zmehčajo miloglasni madrigali.
Iz gub polegle flišne kamenine
se breztelesni zračni materiali
zgostijo v glasbo. Tukaj ni tišine…
Tekst in fotografije: Alenka Skupek
Na fotografijah: Utrinki s koncerta MePZ Stanko Premrl Podnanos
