Ali ste vedeli, da obstaja v naši dolini tudi skupina Vera in luč, ki je dejavna že več kot 33 let? Nanizala bom samo nekaj osnovnih informacij, da nas spoznate. Vera in luč, ali na kratko VIL, je mednarodno duhovno gibanje, ki združuje osebe z motnjami v duševnem razvoju ali lučke, njihove družine, duhovnike in prijatelje, ki jim darujejo svoj prosti čas, svoje talente in ljubezen.
Zaradi nesprejetosti, zapostavljenosti in potisnjenosti na rob družbe tudi v Cerkvi, so se družine z otroki s posebnimi potrebami skupaj z Jeanom Vaniejem in Marie – Helen Mathieu po svetovnem romanju v Lurdu odločile, da se bodo srečevali v manjših skupinah v različnih državah. Kajti tudi drugačni so poklicani, da v globini zaživijo Jezusov nauk, prejmejo zakramente in postanejo vir edinosti za Cerkev in svet. In tako se je formirala naša vipavska skupina, ki je ena izmed devetintridesetih v Sloveniji in med najstarejšimi. Poslanstvo VIL je tudi oznanjevanje in delitev med vse kar smo in kar doživljamo.
Dan delitve in oznanjevanja v mesecu februarju nas je vipavske lučkarje peljalo v župnijo Podnanos. Na mrzlo vendar sončno jutro nas je sprejelo župnišče že pred sv. mašo. Po celem mesecu smo se spet srečali z željo, da naše veselje, povezanost med seboj in Bogom delimo v naši najskrajnejši župniji, od koder prihajajo naše lučke, starši in prijatelji.
Že priprava na mašo je bila pestra in živahna. Kljub boleznim in zaprtim vratom so tudi naše domske lučke našle izhod in prišle na srečanje. Cerkev sv. Vida smo pripravili malo po naše: rezervirali nekaj klopi spredaj, obesili svojo zastavo in logotip, izpostavili sliko guadalupske Marije in razdelili naše pesmarice. Ob izhodu smo razpostavili nekaj naših izdelkov, zgibank in starih glasil Lučk.
Pokrižani z lurško vodo, s prižgano našo svečo, smo v slavnostnem sprevodu ob petju lurške Ave, ave vstopili v cerkev. Visoko pod novo streho se je dvigal glas polne podnanoške cerkve. Naš lučkarski župnik g. Janez Kržišnik in domači župnik g. Tomaž Kodrič, sta darovala sveto mašo s sodelovanjem vseh vipavskih lučkarjev in domačinov. Ob predstavitvi našega gibanja VIL in sodelovanju pri maši so domači verniki lahko doživeli naše iskreno pričevanje, kdo smo in zakaj smo poklicani v življenje. Ob oživljanju evangelija darovanja v templju smo bili kot na gledališki predstavi. Ob petju lučkarskih pesmih smo se preselili v musical. Pri pozdravu miru je celo cerkev razžaril plamen majhnih svečk. Cela župnija je dihala in sodelovala z nami. Iz srca smo prosili, se zahvaljevali in slavili Boga.
Zahvalili smo se prijaznim »Šembidcem«, ki so nas s tako odprtim srcem gostili v svoji sredi. Povabili smo jih, naj se po maši ustavijo pred cerkvijo in poklepetajo z nami na toplem pomladnem soncu. Bogata pogostitev se je nadaljevala v župnišču. Ob zvokih Damjanove harmonike smo se poslovili do naslednjega srečanja.
Ana Hlad