Najprej se bomo preselili v leto 1843, ko je takratni šembijski dušni pastir Matija Vertovec služboval v takratnem Št. Vidu in v Kmetijskih in rokodelskih novicah objavil besedilo z naslovom Vinski terti hvala, ki je bilo namenjeno pesniku Prešernu, ki je avtor slovenske himne.
Kot vemo je bil Vertovec zelo izobražen človek, saj je ljudem delil znanje iz področja vinogradništva in vinarstva, kemije, fizike, astronomije, zgodovine. Poleg tega je bil tudi plodovit pisec na vseh omenjenih področjih. Napisal je tudi prvi planinski spis, ki ga je prebral na Nanosu pri cerkvi svetega Hieronima, kjer se bo pričelo snemanje 10. septembra.
Kasneje pa bo snemanje potekalo v Podnanosu, kjer bo prikaz, kako je potekalo druženje Vertovca in Prešerna v enem izmed šembidskih hramov.
Kot vemo je skladatelj slovenske himne Stanko Premrl iz Podnanosa. Leta 1905 je našel idejo za melodijo na poti na Lozice, ko je bil na počitnicah na Vipavskem in služboval pri stricu v trgovini na Lozicah, zato je prve note zapisal kar na »škrtoc«, papirnato vrečko. Dokončal pa jo je pri rosnih 25 letih, v času študija na Dunaju.
Besedilo: Cecilija Vitežnik
Foto: Blaž Rosa, Cecilija Vitežnik, arhiv TIC Podnanos