lepega dne, posnetega po istoimenski noveli Cirila Kosmača. Malokdo pa ve, da je bil leta 1962 posnet prav v Podnanosu. Kako se je to dogajalo, vam zna povedati skoraj vsak starejši domačin, ki je kot statist ali vsaj kot gledalec sodeloval pri snemanju. O tem, kako so se domačini udejstvovali in sodelovali pri nastajanju filma, priča tudi zanimiv zapis v članku časopisa Delo, 17. avgusta 1962, kjer je zapisano: “Ekipa filmarjev je prinesla v Podnanos novo življenje. Domačini pomagajo, kjer morejo. Pomagajo vsi, od sekretarja komiteja do predsednika občine”.

Še bolj izčrpen pa je članek v Tedenski tribuni, 23. oktobra 1962, ki opisuje premierno predstavo filma v Podnanosu: “Proti večeru že so z vseh strani drobile ženice s stoli pod pazduho. Možje so nehali balinati, oblekli so suknjiče. Pred kinom so se postrojili mopedi in motorji. Ob šestih je bilo dvorišče nabito. Več ljudi je stalo kot sedelo. Ko so strokovnjaki popravili pretrgani kabel, se je predstava začela. Potem se je začel odvijati film Tistega lepega dne. Množica je vzvalovila. Zlata vredna Srebotnjakova muzika je spremljala smeh in vzklike: Tu je pa pr’ n’s! …”

V času snemanja filma so se med igralci, ki so bivali v vasi, in domačini spletle prave prijateljske vezi, glavni igralec Bert Sotlar pa si je celo omislil počitniško hišico v sosednji vasi Lozice.

Spomin na snemanje filma je v ljudeh še vedno živ, Kodretova domačija v Podnanosu pa se je po filmu preimenovala kar v Pečanovo domačijo. Še danes predstavlja film Tistega lepega dnepomemben del šembijske identitete.

Na podlagi Kosmačeve novele je leta 2002 gledališče iz Nove Gorice ob 40. obletnici snemanja filma v Podnanosu uprizorilo istoimensko komedijo. Predstava je bila zelo obiskana in je požela bučen aplavz domačega občinstva, ki se je še enkrat spomnilo na nepozabne trenutke Tistega lepega dne.