Župnijska cerkev sv. Vida stoji v središču vaškega jedra. Kdaj je bila prvotna cerkev sezidana, še ni ugotovljeno. Po najstarejših omembah kraja bi lahko sodili, da je cerkev zagotovo stala v 13. stoletju, morebiti pa celo že prej. Iz arhivske listine je razvidno, da so bili leta 1481 ponovno posvečeni trije oltarji, ki so jih oskrunili Turki. Gotska cerkev je bila obrnjena proti vzhodu in bistveno manjša od današnje.

Od prvotne cerkve je ostal zgolj prezbiterij, ki je po kasnejši prezidavi cerkve postal stranska kapela in danes predstavlja bogato kulturno dediščino slovenske sakralne umetnosti. V 17. stoletju so cerkev prezidali in jo obrnili v osi sever-jug. Na prezidavo opozarjata letnici 1671 in 1685 na stranskem in glavnem vhodu. Arhivska listina izpričuje, da je bila leta 1699 cerkev znova posvečena.

Zunanjost cerkve je bogata po svojem kraškem renesančnem pročelju, s štirimi plitvimi stebri razdeljenem na tri simetrična polja, ki se zaključujejo s trikotnim slemenom na vrhu. Na sredini je bogat vhodni portal, nad njim pa rozeta, ki se bohoti z žarkasto členjenimi stebriči. Sredi nje je jezuitski znak z napisom IHS. Nad tem je še manjše okroglo okno, na vrhu pa pročelje zaključuje grški križ. Cerkev je enoladijska s tristrano zaključenim prezbiterijem. Ima dvokapno “škrlato” streho, ki je po površini največja tovrstna streha v Sloveniji.

Notranjost župnijske cerkve sv. VidaZvonik oglejskega tipa so zgradili leta 1615. Visok je približno 35 metrov, z osmerokotno zaključeno kapo, ki jo krasi zelo lepa balustrada. V zvoniku so štirje zvonovi. Cerkev je dolga 28 in široka 12 metrov. Ima tri marmorne oltarje. Glavni oltar je mogočno poznobaročno delo. Postavljen je bil leta 1775. Oltar je zelo bogat in ga sestavljajo kombinirani barvni vzorci marmorja. Oltarna miza je iz belega in črnega marmorja, tabernakelj pa iz pravega kararskega marmorja s pozlačenimi vratci. Nad tabernakljem je v glavni niši upodobitev mučeništva in poveličanja sv. Vida, slika na platno, ki jo je leta 1843 naslikal slikar Franz Kurz, plemeniti Goldenstein. Stranska oltarja, levi Vnebovzetja Device Marije in desni Spreobrnjenja sv. Pavla, sta izdelana po istem načrtu, vendar manjša. Izdelavo vseh treh oltarjev pripisujejo mojstrski kamnoseški delavnici Pacassi iz Gorice.

Zvonik je oglejskega tipa, visok 35 metrovDanašnja stranska kapela rožnovenske Matere Božje, nekdanji prezbiterij prvotne gotske cerkve, usmerja pozornost obiskovalcev predvsem na steno za oltarjem in rebrasto obokan strop z imenitnimi freskami. Nekdaj so freske krasile celoten prezbiterij, žal pa so se zaradi menjave ometa leta 1924 ohranile le v manjši meri za oltarjem in na okenskih “špaletah”. Leta 1998 odkrite in 2003 dokončno restavrirane freske sodijo po času nastanka v renesanso. Tako po slogu kot po motiviki pa spadajo med ene najlepših in najkvalitetnejših fresk v Sloveniji.

Prezbiterij je okrog leta 1460 pozidal “mojster kranjskega ladijskega oboka” in ga okrasil s čudovitimi profiliranimi sklepniki in konzolami. Na sklepnikih so upodobljeni: sv. Vid, sv. Pavel, sv. Hieronim, sv. Miklavž, Marija z Jezusom, simboli štirih evangelistov, grb goriških grofov, grb družine Della Tore in stavbarjev avtoportret s kamnoseškim znamenjem v ščitu. Prav tako zanimivi in figuralno izvirni so nenavadni motivi, upodobljeni na konzolah: čepeča figura mladeniča z nožem in s klobaso, podoba bradatega starca, ki kaže zobe, podoba bradatega starca s turbanom na glavi, čepeč debeluh in spaka s kozjimi ušesi, ki spominja na hudiča.

 

Sv. Ahac, sv. Vid in sv. Modest - ohranjen del freske za oltarjem v stranski kapeli rožnovenske Matere Božje

Leta 1481 je bila cerkev zaradi skrunitve ob turškem vpadu ponovno posvečena. Najverjetneje je bila takrat ali kmalu zatem tudi poslikana s freskami. Le-te pripisujejo delavnici kiparja Leonarda Thannerja in mojstra, slikarja Antonia da Firenze s pomočniki. Delo mojstra so poslikave na stenah prezbiterija, medtem ko so obok, rebra oboka in slavoločno steno poslikali slikarski pomočniki. Strokovnjaki pripisujejo freskam v kapeli izjemno kakovost in hkrati veliko umetnostno zgodovinsko vrednost. Po dokončanem restavriranju fresk lahko z gotovostjo trdimo, da je bilo na stenah prezbiterija upodobljenih 12 apostolov, od katerih so se delno ohranili le sv. Filip, sv. Jakob in sv. Jernej.

Sv. Filip, sv. Jakob in sv. Jernej - ohranjen del freske za oltarjem v kapeli rožnovenske Matere Božje

Nad apostoli v vrhnjem nivoju stene so upodobljeni župnijski zavetnik sv. Vid, levo od njega sv. Ahac, desno pa sv. Modest. V osrednjem polju stropa prezbiterija so naslikani Jezus Kristus, ki ga obkrožajo angeli, in starozavezni preroki Danijel, Izaija, Ezekijel in kralj David. V medobočnih poljih pa so upodobljene številne svetnice: sv. Lucija, sv. Katarina, sv. Barbara, sv. Doroteja, sv. Apolonija in sv.

Marjeta. Na polju za oltarjem ter levo od njega se pojavljajo še motivi sonca in lune. Na ohranjenih “špaletah” dveh gotskih oken so v zgornjem nivoju naslikani svetniki – sv. Lovrenc, sv. Štefan in neznani kralj svetnik; v spodnjem nivoju pa tri svetnice – sv. Helena, sv. Marija Magdalena in neznana svetnica mučenka. Rebra oboka in slavoločna stena so poslikani z rastlinskimi in geometrijskimi okrasnimi motivi.

Sedanji kamniti baročni oltar je zagotovo že najmanj tretji, ki stoji v kapeli. Prvotno je bila v kapeli verjetno le nizka kamnita miza – menza, ki jo je kasneje ob prezidavi zamenjal nov kamnit oltar. Tega so leta 1790, ko so iz Furlanije pripeljali sedanji oltar, premestili v sosednjo Podrago, v cerkev sv. Mohorja in Fortunata.