Naš kraj, do leta 1952 Št. Vid, je bil zaradi imena, ki je opozarjal na svetnika in župnijskega zavetnika, v času revolucionarne komunistične oblasti z zakonskim dekretom leta 1952 preimenovan v Podnanos. Domače poimenovanje Šembid pa se kljub preimenovanju kraja vvsakdanjem govoru še naprej uporablja.

 

 

Podnanos leži na mestu, kjer tesna dolina potoka Močilnika preide v širše območje Vipavske doline. Nasprotno gledano zapira Vipavsko dolino ob prehodu na notranjski Kras. Vas leži na nadmorski višini 180 m, z juga in zahoda prihaja k nam z morja mediteranska klima, ki omogoča, da na jugozahodni strani, kjer dolino proti Krasu zapirajo Vipavska brda, tukajšnji prebivalci gojijo vinsko trto in različne vrste sadnega drevja. Na severovzhodu pa vas omejuje Nanos, ki jo varuje pred mrzlo celinsko klimo, hkrati pa z močno in včasih kar silovito burjo - ta s sunki dosega velike hitrosti - dobro prevetri zrak in povzroča škodo na stavbah in kmetijskih površinah. Kadar močno piha burja, Šembijci pravimo, da “ima burja mlade".

Podnanos leži ob sotočju dveh potokov: Močilnika z izvirom visoko pod Razdrtim, in Pasjega repa, ki izvira pod Vrhemi in se neposredno pod vasjo pred zaselkom Poreče združi z Močilnikom. Pasji rep deli vas na dva dela: Knežijo na levem bregu in Mešijo na desnem. Poimenovanje Knežija izhaja iz dejstva, da je bil ta del ozemlja v lasti knezov, goriških grofov, Mešija pa priča, da je bil ta del ozemlja s poslopji na desnem bregu potoka v samostanski lasti, najverjetneje jezuitov. Na to opozarjajo ledinsko ime območja njiv pod vasjo, ki se imenujejo “Zavitrsko”, njihova grobnica v cerkvi in jezuitski znak IHS na rozeti pročelja župnijske cerkve.

Vas je po svoji urbanistični zasnovi tipično primorska. Strnjeno, gručasto naselje okrog župnijske cerkve ločujejo le ozke ulice, ki jih domačini imenujemo “gase”. Te danes zaradi številnih predelav in novih pročelij nimajo več nekdanjega primorskega duha, ki ga dajejo kamen kot glavni gradbeni element in kamniti oboki, danes skriti pod sodobnimi pročelji. Temačne “gase”, “velbi” in stisnjene enonadstropne hiše, ki se držijo druga druge, so se razširile, zamenjale so kritino, nekdaj s kamnitimi “škrlami” krite strehe so zamenjali “korci”, makadamske “gase” pa asfaltirane ulice. Ljudi, ki živijo v starem vaškem jedru, pa še vedno imenujemo “gasarji”.

 

Gospodarsko je Podnanos bolj ali manj osiromašen. Št. Vid je bil včasih trg, sedež občine, z mlekarskim delo večinoma vozijo v bližnjo Vipavo, Ajdovščino, Novo Gorico in Postojno. V vasi je nekaj uspešnih samostojnih podjetnikov. Ob zaposlitvi v industriji in drugih dejavnostih se večina ljudi doma deloma še ukvarja s kmetijstvom, predvsem z vinogradništvom ter s pridelavo zelenjave in poljščin. Pravih kmetij je vse manj.

 

Danes je Podnanos med večjimi vasmi v vipavski občini in v okviru svoje krajevne skupnosti združuje še štiri zaselke: Hrašče, Podbreg, Poreče in Orehovico. Staremu vaškemu jedru Podnanosa je priključen nov del naselja, ki se imenuje Rožnik. Podnanos z vsemi zaselki šteje skupno okrog 850 prebivalcev.